Napake vida in kontaktne leče
Kontaktne leče delujejo kot medicinski pripomoček, ki popravlja napake vida. Preden vam pojasnimo osnovne značilnosti teh napak, je potrebno vedeti kako deluje oko pri ljudeh z normalnim vidom. Z očesom zaznavamo različne oblike, barve in predmete s pomočjo svetlobe, ki se od predmetov odbija ali jo ti predmeti oddajajo. Nato oko pretvarja svetlobne žarke v električne impulze, ki nato potujejo po vidnem živcu v možgane. Vidni živec interpretira električne impulze v vidne podobe. Roženica je prozorni del očesa, ki pokriva sprednji del očesa. Roženica skupaj z lečo lomi svetlobo, ki pride do očesa.
Če se roženica ne odziva pravilno na svetlobo govorimo o refrakcijski napaki. Refrakcijska napaka je odvisna od moči lomljenja žarkov v vidnem sistemu in od dolžine optične osi. Pravilen odziv mrežnice na svetlobo poleg očal omogočajo tudi kontaktne leče. Od vrste refrakcijske napake (ametropija) je odvisna izbira vrste kontaktnih leč. Odziv kontaktne le na svetlobo je izraženo v dioptriji. Moč kontaktne leče se prilagaja dioptriji, torej višja kot je dioptrija, močnejša bo kontaktna leča.
Refrakcijske napake
Refrakcijska napaka ali ametropija se loči na kratkovidnost (miopijo), daljnovidnost (hipermetropijo) ter astigmatizem. Pri kratkovidnosti se za razliko od emetropije, kjer se svetlobni žarki lomijo tako, da konvergirajo in se združijo v središču rumene pege lomijo drugače. Pri kratkovidnosti daljišče leži na določeni razdalji pred očesom, ki je odvisna od stopnje kratkovidnosti. V rumeni pegi se zberejo le tisti žarki, ki vpadajo iz daljišča pred kratkovidnim očesom divergentno na roženico in se lomijo v očesnem aparatu. Ljudje z kratkovidnostjo jasno vidijo le na bližino, oddaljen vizija pa je zamegljena. Primerne kontaktne leče so tiste, ki so na sredini tanjše kot na samih robovih. Pri teh lečah je dioptrija negativna, kontaktne leče pa morajo vsebovati razpršilno oziroma konkavno lečo, ki širi svetlobo od središča kontaktne leče in jo nato pošilja do mrežnice.
Pri daljnovidnosti (hipermetropiji) se žarki, ki vzporedno padajo na roženico lomijo tako, da se združujejo za mrežnico, kjer bi se napravila jasna slika. Mrežnica te žarke prestreže pred združitvijo. Na njej zato nastaja nejasna slika. Ljudje s to napako imajo težave z vidom na blizu, a lahko jasno vidijo na daljavo. Kontaktne leče so za odpravo daljnovidnosti na sredini debelejše ter na robovih tanjše. Pri teh kontaktnih lečah je dioptrija pozitivna, leče pa vsebujejo konveksno oziroma zbiralno lečo.
Komentarji